No, Tamatoa ni bil vedno šik, priznam.
Bil sem ogaben in pa micen rak.
A zdaj srečen sem, ker končno vse imam,
ko pa tok' lep sem, poglej me.

Je babi rekla, da zmeraj srečna boš,
če bo le v srcu milina.
Pa ti povem, da ta njen argument je fovš,
izmišljotina!

Jaz raje zasijem,
kot zaklad bi rad bil skrit na dnu morja.
Zribaj tla, da polno
zasije!
Svetim kot bogate plemkinje se vrat ...
Krc!
... mal' počak'.

A ne veš?

Ribe trape so,
blesk privlači jih kot sila.
Brez stila. Ou.
In že prihajajo,
blesk opazi cela jata.
Mmm, ribja plata.

Čas za kosilo,
ti boš za silo.

***

'Lej, 'lej, 'lej.
A mali Maui se ujel je mal' v past?
Ti bogi bogec mali, bog obvar'!
Auč, daj, obesi kar na kljuko svojo čast.
Fora, a?
Ampak resno, nisi nič več car!

No, saj priznam, da ti tvoj videz pristoji.
Vsi ti tatuji – kar fletni!
A tudi jaz sem na postavo nekaj dal
in ni mi žal.
Glej me, ko zasijem!

Sijem, kakor še nikoli ni noben.
Ja, saj vem, pošteno
zasijem!
Niti vojska mi ne more do kolen,
ker sem jeklen.
Maui moj!

Ne poskušaj več,
kajti zdajle si zaključil pot,
sesujem te komot.
Dej, poglej.
Veš, da mi bo všeč,
ko požrl te bom vred s kostmi,
nadrsal si.

Daleč od vseh, ki bili so te siti,
človeško ljubezen si hotel dobiti.
Ja, kaj, korenjak?
A zdaj, ko gre za nohte, nisi več junak?
Maui, prec dobil jih boš po glavi!
Si že videl me, ko sijem!

No, poglej, potem ugasnil bom luči.
C'est la vie, mon ami!
Zdaj zasijem!
Še zadnja verza, preden te pojem?
Ha-ha-ha, ni problem.

Nikoli več ne zasiješ!
Želiš si, a ne zasiješ!