Mar vama znano je mesto grozotno,
kjer lopovi, zlikavci skrivajo se?
Mar vama znano je mesto skrivnostno
z imenom "Dvor čudežev" ...
Glej no, to je kle!

Kje hodi hrom
in vidi slep.
Če najdeš naš dom,
nevarnost preti,
da te smrt doleti.

Tujec je tukaj vse prej kot povabljen,
če prag naš prestopi, zločina je kriv.
Na Dvoru čudežev čudež je že,
če uspe ti nekako spet priti ven živ.

Sodstvo pri nas je precej premočrtno,
jaz sem porota, sodnik, advokat!
S pravnim procesom smo hitro pri koncu,
ker špas je, ko zanka zategne ti vrat!

Zdaj, ko dokaze smo videli ...
(Čakaj, ugovor!)
Nič ne bo.
(Užaljen!)
Molči!
(Potrt.)

Po sodbi oba sta nedolžna,
kar je najhujši zločin.
Torej naj kazen bo smrt!

Presvetla Marija,
saj veš, da sem pravičniški,
da sem vedno dobro sodit znal.

Presvetla Marija,
saj veš, da blagor mi kali
ta grešna mestna, shirana drhal.

Povej mi, Marija,
zakaj me ples njen uroči?
Zakaj ob tem me peče v duše dno?

Jo čutim, jo vidim,
lasje, kot zublji črnih sil
od vročine me omamijo.

Kot ogenj, ki žre me
in v koži mi gori.
To vroče hlepenje,
ki v meni greh budi.

Nič nisem kriv,
nič nimam s tem.
Ciganka, vešča,
kriva je, vam kar povem!
Nič nisem kriv,
da Bog pusti
Hudiču dati moč,
da skuša nas ljudi!

Obvarji, Marija,
naj me sirena ne uroči,
naj v zubljih ukletih nikdar ne zgorim.
Naj kloni Esmeralda,
naj v Pekla ogenj brž zgrmi
ali pa naj jaz jo le dobim.

Kot ogenj me zbada.
Ciganka, kdo bo tvoj?
Jaz ali grmada?
Če slednje, se me boj!

Bog jo obvarji, revico.
Bog obvarji mene.
A če ne bo moja,
naj gori!