Korale so zmeraj lepše,
ko gledaš na tuj greben.
Vem, da hočeš na površje,
a ta korak je zgrešen.

Poglej le, kaj te obdaja,
tu spodaj je prav lepo.
Tu jata pri jati raja,
več želel bi si težko.

Na dnu morja, na dnu morja!
Vodno okolje dene ti bolje,
saj se pozna!
Tam gori delajo vse dni,
vroče je, da kar znorel bi.
Medtem pa riba mirno se ziba
na dnu morja!

Tu spodaj so ribe srečne,
ker prosto se gibljejo.
Tam zgoraj so ribe tečne,
ker v skledah prebivajo.

A skleda še ni tok huda,
lahko je še slabši kon'c.
Če človek postane lačen ...
Ugani, kdo pojde v lon'c.

Na dnu morja, na dnu morja
ni ne brodetov, pašte, polpetov
iz naš'ga mesa.
Zgoraj lahek smo ulov,
a k nam ne morejo domov.
Vse je tak' mirno, srečno, obzirno
na dnu morja!

Na dnu morja
nihče ni siten, žene nas ritem,
a slišiš ga?
Še jeseter in pa skat
zaigrata ta komad.
Stopi no bliže,
krasne so viže
na dnu morja.

Glej pupekov napev,
in na harfi je krap,
in glas daje bas
in bas res ni slab.
Brancini na trobljah,
klen bobna kot grom
in plošča nam špila soul.
Še skat vskoči rad,
leng svira plenk, plenk,
postrvi norijo,
ostrižke grlijo.
Snetke, sardele
so ritem prevzele,
napihovalka 'ma svoj šov.

Na dnu morja, na dnu morja
tudi sardina pleše beguine,
kakor najbolje zna.
Kaj zgoraj 'majo? Pesek siv.
Mi 'mamo glasben kolektiv.
Zbrale so školjke
v ritmu se polke
na dnu morja.
Mehkužni plesavci
se sučejo v salsi
na dnu morja.
Veliko in malo
gode za šalo,
morski orkester
je pisan in pester,
kakšno veselje
je tole življenje
na dnu morja!

No, priznam, da sem nekoč bila poredna,
vsem čarovnicam sem skvarila ugled.
A skesala sem se že,
popravila gorje
in od takrat še pridnim sem za zgled.
O, res!

In na srečo nekaj malega znam čarat',
ni tok' strašno, kot se ti nemara zdi.
In te dni - ne smej se mi! -
uporabljam te moči,
da pomagam božcem, ki jih kaj pesti.
Zmeneti.

Strašna žalost in bol!
Zakaj? Zaman!
Tale hoče biti suha,
tale punce si želi.
In kaj ukrenem?
Rešim dan.

Ta strašna žalost in bol!
Je žal tako.
Moledujejo me mnogi,
naj jim srečo priskrbim.
In kaj ukrenem?
Dam jim jo.

Ja, žal poceni ni ta špas,
kdor ni plačal pravi čas,
je na koncu tanko piskal bridki mol.
Ja, pritožb bilo je pest,
a ohranjam čisto vest,
ker ženem proč žalost in bol!

( premor za dialog )

Imaš telo,
svoj lep obraz.
In ne zanemari pomembnosti telesne govorice.

Moški zgoraj črtijo brbljanje,
glasne ženske ne gredo za med.
Ja, na kopnem je bonton,
da se punc ne sliši ton,
pa saj dejanja so glasnejša od besed.
Daj no!
Gospod bo vihal nos nad govorjenjem,
za vsako ceno se mu ognil bi.
A vsak snubi, prosi, h'ti
za roko dame, ki molči.
Rož'ca brez glasu moža dobi.
Daj no!

Ta strašna žalost in bol!
Skleni že.
Zdaj je čas!
Kup opravkov me še čaka,
torej hitro, daj, povej!
Kaj te stane?
Zgolj tvoj glas!

Ta strašna žalost in bol!
Je žal tako.
Nič zastonj se ne opravi,
si mar tak dobila vtis?
Kar pogoltni in zadihaj
in priloži svoj podpis.
Fanta, pa sem jo dobila,
ha, zdaj 'mam monopol
za strašno žalost in bol!