(Pesem se ne pojavi v filmu, ker so jo že zgodaj zavrgli. Nadomestila jo je pesem How Bad Can I Be. „Demo“ posnetek je mogoče poslušati tukaj.)

Najprej nisem sploh dojel,
da rabil sem vse to.
Imel sem svojo kočo
in to dost' mi je bilo.

Kraj, kjer bi si v miru tkal,
kraj, kjer lahko bi tnid prodal.
A zdaj spoznal sem, kaj sem
pravzaprav potreboval.

In zdaj zrasla mi je soba
in zrasel je fotelj.
Sta večja pult in palica,
klobuk je nov model.

Ker potrebujem rast,
ker moram si razrasti last.
In vsa ta rast
me spodbudi še dalje rast'.

Hej, mal' posluš, teslo!
To bom rekel sam' enkrat, zato mi zdaj prisluhni.
Pohlep je kot domača žival, a ne ...
In bolj in bolj bo lačna v svoji tej potuhi,
več kot hrane ji boš dal.

Pa pohlepa ne moreš zares krivit',
ne, zakaj bi ga?
Vidiš, v sebi 'ma eno trakuljo,
o, ja, tako je,
ta je tista, ki ni nikoli sita
in mere ne pozna.
Razumeš?

In iščeš jo, iščeš,
a trakulja ni od muh.
Skriva se ta črviček,
jaz mu pravim napuh.

No, zato hočeš strmo rast!
Poslušaj, tepec!
In hočeš si razrasti last!
A to je past,
ker vodi sam' v večno rast!
A veš?
Tako!

Naravni red ima pravilo,
zanj ve čisto vse, vsakdo.
Da preživi le najmočnejši,
kajti gre tako:
Žival bo zmagala, samo če
praska, brca, grize, tre.
Če ne zmore tega, pa jo druga brž požre.

Podjetje je samo žival,
ki skuša preživet'.
Ves čas trpi in se bori,
da življenje obdrži.

Zato pa rabim rast
in moram si razrasti last.
In vsa ta rast
me spodbudi še dalje rast'.

Ne morem nehat' rast',
ker moram si razrasti last.
In vsa ta rast
me spodbudi še dalje rast'.

Kajti stranke se vrstijo
in denarci se valijo
in oglasi folk slepijo
in odvetniki tajijo!
Pa kaj, če stvari umrejo!
Ne mi jokat', da ne smejo!
Stvari mi kot po maslu grejo!