Danes je res dober dan za srečne ljudi.
Sreča mi pozvoni, spustim jo čez prag.
Sreča, pridi naprej, povej mi no kaj,
udobno se namesti, glej, boš kavo ali čaj?

Ne grabim po tebi, se čisto sprostim,
saj vem, da te s silo ne zadržim.
Kaj mi, sreča, poveš? Kako da mi gre?
Dokler nisi ti prišla, kaj prida prav gotovo ne.

Danes je res dober dan za srečne ljudi.
Danes je res dober dan za srečne ljudi.
Zato zdaj te potrebujem tukaj.
Bil je skrajni čas.

Sreča že dolgo zaseda mi kavč,
tako je lepo, a spomnim se – auč!
Če tukaj je sreča, mar drugi v sili
ne bodo sreče kmalu prav pošteno pogrešili?

Ne morem ji reči, da to je slovo,
doma imeti srečo je le lepo.
V radosti svoji ne najdem besed,
zdi se, da je danes presrečen ves svet, saj

danes je res dober dan za srečne ljudi.
Danes je res dober dan za srečne ljudi.
Zato zdaj te potrebujem tukaj.

Končno srečo vidim na lastne oči,
danes je res dober dan za srečne ljudi,
ko ostane le zastran mene.
Bil je skrajni čas.

Danes je res dober dan za srečne ljudi.
Danes je res dober dan za srečne ljudi.
Bil je skrajni čas.