Predbožična nočna mora

Ugrabimo Božičekana (Kidnap the Sandy Claws)

Božičekana ugrabimo?
Jaz ga ugrabim!
Žrebajmo!
Jack je mislil vse nas tri.
Združ'mo moči!
Zgage smo mi!
Ptice noči!

Božičekana ugrabimo,
zaklenimo preč.
Ključ vrzimo stran, potlej
ven ne pride več.

Najprej vabo namestimo
v past in podržimo vrv.
Ko bo prišel, jo spustimo
in ujet bo kakor črv.

Čakaj, plan že boljši imam,
kako v roke pade nam.
Vtaknimo ga v jušni lon'c
in rdeče kuhan bo na kon'c.

Božičekana ugrabimo,
v škatlo spravimo.
V zemljo luknjo skopljimo,
dajmo ga na dno.

In potem gospod Bavbav
bo vso to stvar prevzeti znal.
Pojedel ga bo, brez skrbi,
vred s kožo in kostmi.

V vrata mu namerimo res en ogromen top,
nato trk, trk, trk,
in ko odpre jih,
poletel bo v lasten grob!

Se ti je pa res zmešalo,
misli, kaj zgodit' se zna!
Če raznese ga na kose,
Jack nas ven iz kože da!

Božičekana ugrabimo,
v vrečo zvežimo,
v ocean ga vrzimo,
da nesrečen bo.

Kajti naš gospod Bavbav
je po žlehtnobi svoji znan.
Če bi jezen bil na nas,
ucvrli bi jo stran.

Prijal mu bo naš uspeh
in darežljiv do nas bo treh.
Morda zvaril bo juhico,
iz kač in pajkov bo.

Sluge smo njegove
in ponosni smo na to.
Trudimo se vestno,
da mu pomagamo.

Vidva sta pa res bedaka!
Nisva taka!
Ti si spaka!
Tiho!
Nehaj!
Brž poslušaj, 'mam zamisel,
da ga v pest dobimo le.
K vratom bomo škatlo dali,
sporočilce poleg nje.

V škatlo se bomo poskrili,
dokler ven ne bo prišel,
vanjo svoj bo nos pomolil
in kaj hitro bo oplel!

Božičekana ugrabimo,
nadenj s palico!
Zdelanega vrzimo
na prepada dno.

Božičekana ugrabimo,
sesekljajmo ga,
da Bavbavu bo nato
okusna malica.

Božičekana ugrabimo,
nam ne ubeži,
v kletko ga zaklenimo,
ključ naj se izgubi!

Bavbavova pesem (Oogie Boogie Song)

Glej no, glej!
In kdo bi bil ti?
Božičekan, kaj?
Uuuu, me kar zmrazi!
A zarad' tebe torej vse mesto nori? Hahaha!

Se hecaš? Se hecaš?
Me varajo oči?
Pa to je hec, pa saj ni res!
Ta tip že pravi ni!

Senilen, oduren
in grd kot smrtni greh!
Morda se bom razpočil,
če ne ubije me prej smeh!

Ko gospod Bavbav pove,
da 'maš cel kup težav,
bolje, da prisluhneš zdaj,
ker jaz sem ta Bavbav!

In če se še ne treseš,
potem nekaj že ni prav,
ker to morda je zadnjič,
da poje ti Bavbav.

Ou! Ou! Ou!
Jaz sem grozen, hud Bavbav!

Pri priči me izpusti,
saj 'mam dela polne roke!
Brez mene ni božiča, veš,
pomisli no na otroke!

Se hecaš? Se hecaš?
A slišal sem te prav?
Pa to ne more biti res!
Do solz si me nasmejal.

Ti komik! Za crknit'!
Ne delaj si utvar.
Zdaj pa, če dovoliš,
je čas za eno stvar.

O kakšni stvari govoriš?
To je pa še presenečenje.

Zvok kock je zame kakor vražje melodije zven,
ker jaz sem kockarski Bavbav, če ravno nepošten!
Priznam, da bolj zabavno je z življenji se igrat',
ne z mojim, pač pa s tvojim, fant, tako da nič se bat'.

Pusti me, drugače boš le ti za vse to kriv!

O, dedi, ne nori, kako se mi smeji!
Sploh se ne zavedaš položaja, v katerem si!
Oplel si, zaključil, zdaj si izgubljen!
Ker jaz gospod Bavbav sem in ti ne prideš več ven!